Urinska inkontinenca

Kaj je urinska inkontinenca?

Urinska inkontinenca je nehoteno odtekanje urina. Uhajanje urina predstavlja velik problem, ne le z zdravstvenega in higienskega vidika, temveč tudi s socialnega. Urinska inkontinenca se pojavlja pri posameznikih različnih starosti, pogostnost pa se s starostjo povečuje. Po ocenah naj bi bilo inkontinentnih približno 14% Slovencev in Slovenk. Večje tveganje za pojav urinske inkontinence obstaja pri  ženskah, in sicer tistih, ki so večkrat rodile, ki so rodile otroke z večjo telesno težo, ki so manj telesno aktivne, imajo ali so imele različna obolenja dihal ali večje operativne posege v mali medenici, so opravljale težko fizično delo, imajo prekomerno telesno težo ali prirojeno slabost vezivnega tkiva.

Vrste urinske inkontinence

Obstaja več vrst urinske inkontinence. Najpogostejši sta stresna urinska inkontinenca (SUI) oz. napetnostno uhajanje urina ali inkontinenca ob naporu in urgentna urinska inkontinenca (UUI) oz. nujnostno uhajanje urina. Lahko pa nastopata obe obliki skupaj v t.i. mešani inkontinenci. Ob različnih boleznih, ki prizadenejo predvsem živce mehurja (multipla skleroza, diabetes mellitus) ali ob zaporah v odtekanju seča (hipertrofija prostate, karcinom prostate, poškodbe) pa poznamo t.i. čezrobo (overflow) urinsko inkontinenco, ki pomeni uhajanje urina iz prepolnega mehurja.

Stresna urinska inkontinenca se kaže kot uhajanje urina ob določenih vsakodnevnih dejavnostih – kihanju, smejanju, dvigovanju težji bremen. Urgentna urinska inkontinenca pa nastopi kot nenadna močna potreba po uriniranju.
Ločimo anatomsko in klinično razdelitev urinske inkontinence. Anatomska jo deli glede na izvor na uretralno in ekstrauretralno, klinična pa na relativno in absolutno.

Znaki urinske inkontinence:

Vzroki za urinsko inkontinenco:

Zdravljenje urinske inkontinence

Obstaja več vrst zdravljenj – od tablet, vaj, elektrostimulacije, pesarjev, do operacij. O izbiri med konzervativnim in operativnim zdravljenjem odločajo predvsem vrsta in stopnja urinske inkontinence ter morebitne spremljajoče bolezni. Zelo razširjen način zdravljenja so vaje po Keglu za krepitev mišic medeničnega dna, vendar se žal vse vrste urinske inkontinence ne dajo pozdraviti samo z vajami, pa tudi uspehi so vidni komaj po večmesečni vztrajni in dosledni vadbi.

Večje uspehe dosežemo z elektrostimulacijo mišičja in živcev medeničnega dna. Elektrostimulacija ima malo kontraindikacij in nima negativnih učinkov, zato je primerna za vse osebe, tudi za starejše. Mišice in živce pri tej metodi stimuliramo preko posebnih elektrod, ki se jih vstavi v nožnico ali zadnjik in od tam z električnimi impulzi povzročajo krčenje mišic in s tem njihovo krepitev.
Z elektrostimulacijo zdravimo stresno urinsko inkontinenco, urgentno urinsko inkontinenco in mešano inkontinenco.

 

Kaj je elektrostimulacija?

Elektrostimulacijo mišic medeničnega dna pogosto imenujemo tudi funkcijska električna stimulacija. Preko vaginalnih oz. rektalnih elektrod pošiljamo pulze električnega toka skozi mišice in te se zaradi tega pasivno krčijo. To krčenje lahko vidimo in objektivno ocenimo preko ekrana (biofeedback). Zaradi teh stimulacij se pacient sam začne bolj zavedati mišic medeničnega dna, kar mu olajša izvajanje samostojnih vaj za krepitev teh mišic doma.

Elektrostimulacija dokazano okrepi funkcijo mehurja in mišice levator ani – deluje tako na gladko kot na skeletno muskulaturo.

Elektrostimulacija se lahko uporablja kot samostojna terapija ali pa v kombinaciji z vajami za krepitev mišic medeničnega dna ali s treningom mehurja.

Z elektrostimulacijo:

• povečamo moč krčenja mišic medeničnega dna,
• zmanjšamo nehotno krčenje mišic mehurja,
• okrepimo zavedanje mišic medeničnega dna in olajšamo izvajanje vaj,
• normaliziramo sproščanje mišic medeničnega dna.