| Tveganje za nastanek osteoporoze |
|
|
|
|
6. Ali pri meni obstaja tveganje za nastanek osteoporoze? Kdo je bolj ogrožen za nastanek osteoporoze (dejavniki tveganja)? Nekateri posamezniki so bolj ogroženi za nastanek osteoporoze kot drugi. Verjetnost za nastanek osteoporoze je odvisna od prisotnosti dejavnikov tveganja oziroma njihove kombinacije. Pri približno 30 odstotkih posameznikov z osteoporozo dejavnikov tveganja ni moč identificirati. Obstaja mnogo dejavnikov, ki povečujejo tveganje za nastanek osteoporoze. Nekateri od teh dejavnikov tveganja so:
7. Ali lahko za osteoporozo zbolijo tudi moški? DA. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da je osteoporoza bolezen žensk, lahko za osteoporozo zbolijo tudi moški. Čeprav je odstotek moških z osteoporozo znatno nižji od odstotka žensk z osteoporozo, tveganje za nastanek osteoporoze tudi pri moških narašča s starostjo. Po 50. letu 6% moških utrpi zlom kolka in 5% moških zlom vretenca, ki sta posledici osteoporoze. Dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze pri moških so:
8. Ali so ženske bolj ogrožene za nastanek osteoporoze kot moški? DA. Ženske so štirikrat bolj ogrožene za nastanek osteoporoze kot moški zaradi izgube estrogena po menopavzi (estrogen zavira razgradnjo kostnine). Čeprav je osteoporozo predvsem bolezen starejše populacije, lahko prizadene osebe vseh starosti.
9. Kako menopavza vpliva na kostno gostoto? V obdobju po menopavzi se zaradi prenehanja menstrualnega ciklusa zniža raven estrogenov v krvi. Estrogen je hormon, ki ščiti pred izgubo kostnine, saj zavira njeno razgradnjo. Zaradi padca koncentracije estrogena je razgradnja kostnine hitrejša in tveganje za pojav osteoporoze večje. 10. Ali lahko za osteoporozo zbolijo tudi mladostniki oz. mlajše osebe? Osteoporoza je pri otrocih in mladostnikih redka. Kadar se pojavi, je običajno posledica drugih zdravstvenih težav ali posledica uživanja zdravil za zdravljenje teh težav (t. i. sekundarna osteoporoza). Včasih vzroka za osteoporozo pri otrocih ni mogoče ugotoviti (t. i. idiopatska osteoporoza). 11. Katera zdravila vplivajo na kostno gostoto in povečujejo možnost nastanka osteoporoze? Številna zdravila vplivajo na ravnotežje kalcija v telesu. Med najbolj znane in hkrati tiste, ki imajo pomemben vpliv na izgubljanje mineralne kostne gostote med zdravljenjem so glukokortikoidi: zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje več vrst obolenj, na primer astme, revmatoidnega artritisa ali drugih avtoimunih obolenj. Od ostalih zdravil naj omenimo še antikonvulzive (zdravila za preprečevanje epileptičnih napadov), določena zdravila za zdravljenje raka (t. i. kemoterapevtiki), endometrioze (gonadotropin sproščujoči hormoni), antacidi, ki vsebujejo aluminij, določena zdravila za odvajanje vode (npr. furosemid) in nekateri antibiotiki (npr. tetraciklini in izoniazid). 12. Ali so nosečnice in ženske, ki dojijo, bolj ogrožene za nastanek osteoporoze? Vpliv nosečnosti na kostno gostoto še ni dokončno raziskan in zato ni popolnoma jasno, ali se osteoporoza pojavi zaradi nosečnosti ali zaradi prej obstoječih obolenj nosečnice. Osteoporoza, ki je povezana z nosečnostjo, je zelo redka. Običajno se pojavi v tretjem trimesečju ali v poporodni dobi pri prvi nosečnosti in je prehodne narave. Ženske, pri katerih se pojavi, običajno tožijo zaradi bolečin v hrbtu, izgube telesne višine in zlomov vretenc. Med nosečnostjo je promet kalcija v telesu povečan, vendar pa druge spremljajoče spremembe med nosečnostjo, kot sta povečanje ravni estrogena v krvi in pridobivanje telesne mase, dejansko prispevajo k boljši mineralni gostoti kosti. Raziskave so pokazale, da ženske, ki se jim je zaradi dojenja zmanjšala kostna gostota, le-to v šestih mesecih po koncu dojenja pridobijo nazaj v enaki meri. 13. Ali astma vpliva na kostno gostoto? DA. Bolniki z astmo so bolj nagnjeni k nastanku osteoporoze, še posebej v predelu hrbtenice. Vzrokov za to je več, med drugim uporaba protivnetnih zdravil (glukokortikoidov), ki se pri astmi običajno predpisujejo. Oralno jemanje glukokortikoidov lahko zmanjšuje absorpcijo kalcija iz hrane, povečuje izgubo kalcija z urinom in upočasnjuje kostno formacijo (izgrajevanje kostnine). Doze glukokortikoidov, višje od 7,5 mg (miligramov) dnevno, lahko povzročijo pomembno izgubo kostne gostote, še posebej v prvem letu jemanja. Glukokortikoidi otežujejo tudi nastajanje spolnih hormonov pri obeh spolih, kar prispeva k izgubi kostne gostote in povzroča izgubo mišične moči, to pa povečuje tveganje za padce in z njimi povezane zlome. Mnogi bolniki z astmo menijo, da mleko in mlečni izdelki spodbujajo astmatične napade. Številne študije pa kažejo, da to drži le pri ljudeh z alergijo na mleko in mlečne izdelke. Nepotrebno izogibanje mlečnim izdelkom, ki so bogat vir kalcija, lahko otrokom z astmo škoduje pri razvoju močnih kosti. Ker lahko telesna aktivnost sproži astmatični napad, se mnogi bolniki z astmo izogibajo telesni aktivnosti, ki pripomore k močnejšim kostem. Tisti, ki so vseeno aktivni, mnogokrat izberejo plavanje, saj le-to redkeje sproži astmatični napad. Na žalost plavanje nima tako blagodejnega učinka na kosti, kot ga imajo tiste oblike telesne aktivnosti, pri katerih je prisotna obremenitev kosti s telesno težo, kot so na primer hoja, lahek tek, košarka, aerobika, ples in dvigovanje uteži. 14. Ali obstaja povezava med kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) in osteoporozo? DA. Chronova bolezen in ulcerozni kolitis sta kronični vnetni bolezni prebavil. Chronova bolezen pogosteje prizadene tanko črevo, lahko pa tudi katerikoli drug del prebavil. Ulcerozni kolitis je običajno omejen na nekatere ali vse dele debelega črevesa. Ljudje s kronično vnetno črevesno boleznijo imajo pogoste driske, bolečine v trebuhu, vročino in izgubo telesne teže. Po podatkih The Chron’s and Colitis Foundation of America ima v ZDA od 30 do 60% ljudi s kronično vnetno črevesno boleznijo nizko kostno gostoto, kar jih umešča v skupino s pomembno povečanim tveganjem za osteoporozo. Pri KVČB je pogosto potrebno zdravljenje z glukokortikoidi (kot sta prednizon in kortizon), ki začne sčasoma motiti razvoj in ohranjanje zdravih kosti, izguba kostnine pa narašča. Pri posameznikih s hujšim vnetjem tankega črevesa in/ali tistih, pri katerih je bil del tankega črevesa operativno odstranjen, je lahko motena absorpcija kalcija in vitamina D, kar predstavlja dodaten dejavnik tveganja za nastanek osteoporoze. 15. Ali so bolniki s sladkorno boleznijo bolj ogroženi za nastanek osteoporoze? DA. Sladkorna bolezen tipa 1 je povezana z nizko kostno gostoto, čeprav razlogi za to niso popolnoma znani. Verjetno inzulin, ki ga pri sladkorni bolezni tipa 1 primanjkuje, vzpodbuja rast in trdnost kosti. Sladkorna bolezen tipa 1 se običajno pojavi v mladih letih, ko kostna gostota še narašča. Možno je, da osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 dosežejo maksimalno kostno gostoto, ki je nižja od običajne. Nizka maksimalna kostna gostota povečuje tveganje za nastanek osteoporoze kasneje v življenju. Nekateri ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 imajo tudi celiakijo, bolezen, ki je prav tako povezana z znižano kostno gostoto. Možen je tudi vpliv citokinov (snovi, ki jih proizvajajo različne telesne celice), tako pri razvoju sladkorne bolezni tipa 1 kot tudi osteoporoze. Novejše raziskave nakazujejo, da imajo ženske s sladkorno boleznijo tipa 1 povečano tveganje za zlom kosti zaradi težav z vidom in zaradi okvar živcev, ki so povezane s sladkorno boleznijo tipa 1. Te težave zvišujejo tveganje za padce in z njimi povezane zlome. K padcem lahko prispeva tudi hipoglikemija (nizka raven krvnega sladkorja). Povečana telesna teža lahko zmanjša tveganje za razvoj osteoporoze. Čeprav je prekomerna telesna teža pogosta pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, smo dolgo zmotno verjeli, da so zato varni pred nastankom osteoporoze. Vendar pa je kljub večji telesni teži pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 tveganje za zlom povečano. Sladkorna bolezen tipa 2 je, tako kot tudi sladkorna bolezen tipa 1, povezana s težavami z vidom ter z okvarami živcev. Še več, sedeč način življenja, ki je prisoten pri mnogo ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, negativno vpliva na zdravje kosti. 16. Ali obstaja povezava med revmatoidnim artritisom in osteoporozo? 17. Ali obstaja povezava med boleznijo osteogenesis imperfecta (OI) in osteoporozo? DA. Osteogenesis imperfecta je genetska motnja, zaradi katere so kosti lomljive, pogosti so zlomi ob majhnih poškodbah ali celo v odsotnosti poškodb. Znaki in simptomi OI so močno spremenljivi. Poleg povečane lomljivosti kosti je lahko prisotna tudi mišična šibkost in ohlapnost sklepov, pogoste so deformacije okostja, nizka rast, skolioza (ukrivljenost hrbtenice) in ukrivljenost dolgih kosti. Pojavlja se pri moških in ženskah. Skoraj vsi bolniki z OI imajo osteoporozo, saj v nobeni starosti ne razvijejo zadostne kostne gostote. Ženske in moški z OI lahko zaradi te bolezni utrpijo še dodatno izgubo kostne gostote v starosti. Simptomi dodatne izgube kostne gostote se lahko pri ljudeh z OI pojavijo v mlajšem obdobju kot pri ljudeh brez OI. Ko ženske z OI vstopijo v srednja leta, se tveganje za zlome kosti še dodatno poveča. Izguba je večja ob prisotnosti dodatnih dejavnikov tveganja (prehrana, siromašna s kalcijem in z vitaminom D, kajenje, nezadostna telesna aktivnost in znižani nivoji zaščitnih spolnih hormonov), ki lahko kostni gostoti škodujejo in ponovijo cikel zlomov, ki so ga ljudje z OI doživeli že v otroštvu. 18. Ali obstaja povezava med rakom dojk in osteoporozo? DA. Pri ženskah, ki so se zdravile za rakom dojk, je tveganje za nastanek osteoporoze in zlome kosti lahko povečano zaradi več razlogov. Prvi razlog je ta, da ima estrogen zaščitni vpliv na kosti, znižane koncentracije tega hormona pa sprožijo izgubo kostnine. Kemoterapija, obsevanje ali operacija lahko pri ženskah, ki so preživele raka dojke, povzroči izgubo delovanja jajčnikov in posledično padec nivoja estrogena. Pri ženskah, ki so bile pred začetkom zdravljenjem raka v rodni dobi, nastopi menopavza hitreje kot pri tistih, ki za rakom dojke niso zbolele. Raziskave kažejo, da ima kemoterapija negativen učinek na kosti. Poleg tega lahko rak dojke spodbuja delovanje osteoklastov (celic, ki razgrajujejo kostnino). 19. Ali laktozna intoleranca vpliva na moje kosti? Eden od glavnih vzrokov za nastanek osteoporoze je pomanjkanje kalcija v prehrani. Ker so mlečni izdelki bogat vir kalcija, mnogi menijo, da so ljudje z laktozno intoleranco, ki se mlečnim izdelkom izogibajo, bolj ogroženi za nastanek osteoporoze. Vendar pa so raziskave o vplivu laktozne intolerance na vnos kalcija in na zdravje kosti podale nasprotujoče si odgovore. Nekatere študije kažejo, da so ljudje z laktozno intoleranco bolj ogroženi za nastanek osteoporoze, druge raziskave pa nasprotno. Vseeno bi morali ljudje z laktozno intoleranco slediti splošnim napotkom za zdravje kosti in biti pozorni na to, da uživajo dovolj kalcija. 20. Ali celiakija vpliva na moje kosti? Celiakija je dedna bolezen, pri kateri je moteno presnavljanje glutena zaradi pomanjkanja določenega prebavnega encima. Gluten je protein, ki se nahaja med drugim v pšenici, rži, in ječmenu. Uživanju glutena pri celiakiji sledi avtoimuno uničenje povrhnjega dela sluznice tankega črevesa (ščetkastega obrobka), ki je odgovoren za absorpcijo hranljivih snovi v krvni obtok, zato je zmožnost absorpcije teh snovi motena. Osteoporoza je posledica zapletov nezdravljene celiakije. V tankem črevesu se absorbirajo tudi pomembni minerali, kot je kalcij. Kalcij je nujno potreben za izgradnjo in ohranjanje zdravih kosti. Ljudjem s celiakijo, ki uživajo zadostne količine kalcija, lahko kalcija še vedno primanjkuje. Ker je kalcij potreben za zdrave kosti, je nizka kostna gostota prisotna pri otrocih in odraslih z novoodkrito celiakijo ali nezdravljeno celiakijo. 21. Ali sistemski lupus eritematozus (SLE) vpliva na kostno gostoto? DA. Raziskave so pokazale povečano izgubo kostne gostote pri posameznikih s SLE. Pri ženskah s SLE je tveganje za osteoporozni zlom kosti skoraj 5-krat večje. Posamezniki s SLE so za nastanek osteoporoze bolj ogroženi zaradi več dejavnikov. Glukokortikoidi, ki se pogosto uporabljajo za zdravljenje SLE, lahko sprožijo pomembno izgubo kostne gostote. Bolečina in utrujenost, ki ju SLE povzroča, onemogočata telesno aktivnost, kar nadalje povečuje tveganje za osteoporozo. Raziskave so pokazale, da se izguba kostnine lahko pojavi tudi kot neposredna posledica SLE. Zaskrbljujoče je, da je 90% bolnikov s SLE ženskega spola, skupine, ki je že sama po sebi ogrožena za nastanek osteoporoze. 22. Ali hujšanje in diete vplivajo na kostno gostoto? Beseda dieta ima starogrški izvor in je v začetku pomenila red v celotnem načinu življenja s posebnim poudarkom na uravnoteženi prehrani. Tudi danes zajema pojem dieta različne načine prehranjevanja: tako za zdravega kot tudi za bolnega človeka. Kadar imamo v mislih tako imenovane shujševalne diete, se nam najprej postavi vprašanje o njihovi umestnosti in predvsem o morebitnih škodljivih vplivih na metabolizem oziroma organizem v celoti. Shujševalna dieta namreč skoraj vedno implicira določene restrikcije (omejitve) v prehrani, ki včasih lahko botrujejo tudi povečanemu tveganju za razvoj osteoporoze. Najbolje se hujšanja lotimo tako, da se ob redni telesni aktivnosti tudi zdravo in uravnoteženo prehranjujemo. Dieta naj bo uravnotežena kar se tiče hranil (50-70% ogljikovih hidratov, 10-15% beljakovin in 20-35% pretežno rastlinskih nenasičenih maščob), vitaminov in mineralov, ob tem pa naj dnevni vnos kalorij ne bi znašal manj kot 1200 kcal. To je namreč okvirna spodnja meja, ki naj bi ob pogoju uravnotežene prehrane še zagotavljala zadostno preskrbo organizma s hranilnimi snovmi in s tem tudi kosti in mišic. Pomemben dejavnik tveganja za razvoj osteoporoze je tudi nizek indeks telesne mase (ITM) oziroma nizka telesna masa. Študije dokazujejo, da se tveganje pomembno poveča pri osebah, ki imajo dolgotrajno indeks telesne mase pod 18.5, enako pa velja tudi za osebe, ki tehtajo manj kot 60 kg. Tretji in morda najpomembnejši dejavnik, ki prispeva k zaščiti kostnine, je zadosten vnos kalcija in vitamina D. Koliko kalcija smo dobili s hrano, izračunamo tako, da zaužite decilitre mleka ali jogurta pomnožimo s 120, količino sira v dag pomnožimo s 100 ter obema vrednostima prištejemo 250 mg kalcija, ki ga dobimo z ostalo hrano. Tako dobimo količino kalcija v miligramih, ki jo lahko primerjamo z vrednostjo, ki je navedena v tabeli za našo starost in spol (glejte odgovor na vprašanje št. 46). V kolikor izračun pokaže nižjo vrednost dnevnega vnosa od tabelarne vrednosti, priporočamo, da dnevno dodajate preparate kalcija in vitamina D v obliki prehranskih dodatkov. Izsledki študij tudi dokazujejo, da se izplavljanje kalcija iz telesa poveča pri presoljeni hrani (celokupna dnevna priporočena vrednost vnosa soli za odraslega človeka naj ne bi presegla 5g) in ob uživanju gaziranih pijač ter kofeina. Če ste negotovi pri oceni vašega dnevnega vnosa kalcija in vitamina D v času shujševalne diete, če pri sebi opažate dejavnike tveganja za razvoj osteoporoze in še zlasti, če bo vaša dieta trajala dlje časa (več tednov ali celo mesecev), vam vsekakor priporočamo predhodni posvet z vašim osebnim zdravnikom. 23. Ali anoreksija nervoza in bulimija povečujeta tveganje za nastanek osteoporoze? DA. Pri posameznikih z anoreksijo se pogosto pojavljajo prehranske in hormonske težave, ki negativno vplivajo na kostno gostoto. Nizka telesna teža pri ženskah zavre nastajanje estrogena, kar povzroči izostanek menstruacije (amenoreja). Nizka koncentracija estrogena pa pomembno pripomore k izgubi kostne gostote. Poleg tega je pri posameznikih z anoreksijo pogosto povečano nastajanje hormona kortizola (hormon nadledvične žleze), za katerega je znano, da sproži izgubo kostnine. Druge težave, kot so zmanjšano nastajanje rastnega hormona, nizka telesna teža (ne le zaradi izgube estrogena), pomanjkanje kalcija in podhranjenost, pripomorejo k izgubi kostne gostote pri dekletih in ženskah z anoreksijo. Izguba telesne teže, omejen vnos hrane in pomanjkanje testosterona pa so odgovorni za nizko kostno gostoto pri moških z anoreksijo. Raziskave kažejo, da je zmanjšana kostna gostota (osteopenija) pogostejša pri posameznikih z anoreksijo in se pojavi že v zgodnji fazi. Dekleta z anoreksijo so nagnjena k nižji maksimalni vrednosti kostne gostote, s tem pa je tveganje za nastanek osteoporoze in osteoporozne zlome kasneje v življenju povečano. 24. Ali daljša imobilizacija oz. negibnost vpliva na mojo kostno gostoto? DA. Nastajanje nove kostnine in resorpcija stare se prilagaja potrebam in obremenitvam. V primeru dolgotrajne imobilizacije (nepokretnosti, negibnosti) bodisi enega telesnega dela ali celotnega telesa so obremenitve kosti s telesno težo manjše, zato je kostna razgradnja pospešena, tvorba nove kostnine pa upočasnjena in tveganje za nastanek osteoporoze večje.
Znižanje telesne višine v nekaj letih za več kot tri centimetre in pojav grbe v prsnem delu hrbtenice (t. i. kifoze) sta značilna pojava pri osteoporozi. Pojavita se zaradi posedanja vretenc zaradi osteoporoznih zlomov. Pri opažanjih, ki jih navajate, je zato smiselno, da čimprej opravite meritev mineralne kostne gostote DXA. 26. Prejemam nadomestno hormonsko zdravljenje. Ali to vpliva na tveganje za nastanek osteoporoze? Ko ženska vstopa v obdobje perimenopavze, jajčniki postopoma prenehajo z izločanjem hormona estrogena, zato se menstrualni ciklus postopoma zaključi. Ženske se v tem obdobju srečujejo s povečanim tveganjem za bolezni, ki so povezane z izgubo estrogena, in ena izmed teh je tudi osteoporoza. Tveganje za razvoj teh bolezni lahko omilimo z nadomestnim hormonskim zdravljenjem. Nadomestno hormonsko zdravljenje je zunanje nadomeščanje estrogena, ki ga je telo nehalo proizvajati. Nadomestno hormonsko zdravljenje zmanjša tveganje tako za nastanek osteoporoze kot tudi srčno-žilnih obolenj pri postmenopavzalnih ženskah brez predhodnih težav na teh področjih, lahko pa tudi zavre napredovanje Alzheimerjeve bolezni. Estrogen lahko zniža tveganje za nastanek raka debelega črevesa in starostne degeneracije rumene pege (očesno ozadje). Nadomestno hormonsko zdravljenje ni primerno za vse ženske. Na splošno ni primerno za tiste, ki so prebolele raka dojke ali endometrija (maternične sluznice), utrpele pljučno embolijo ali imajo aktivno jetrno bolezen. Obstajajo tudi domneve, da nadomestno hormonsko zdravljenje z estrogenom rahlo zviša tveganje za pojav raka dojke, čeprav nekatere novejše raziskave tej ugotovitvi oporekajo. Če ni kontraindikacij, je odločitev o uvedbi nadomestne hormonske terapije osebna, o njej pa se je potrebno posvetovati z zdravnikom. 27. Operativno so mi odstranili maternico. Ali to vpliva na tveganje za nastanek osteoporoze? Histerektomija ali operativna odstranitev maternice ne vpliva na pojav osteoporoze. 28. Operativno so mi odstranili oba jajčnika. Ali to vpliva na tveganje za nastanek osteoporoze? Da. Ovariektomija ali operativna odstranitev jajčnikov pomeni odstranitev glavnega telesnega izvora estrogena in umetno povzročeno menopavzo. Estrogen je hormon, ki ščiti pred izgubo kostnine, saj zavira njeno razgradnjo. Zaradi padca koncentracije estrogena je razgradnja kostnine hitrejša in tveganje za pojav osteoporoze večje. 29. Sem vrhunska športnica. Ali leta napornega treninga vplivajo na mojo kostno gostoto? Vrhunski šport zaradi zahtev po doseganju vrhunskih rezultatov ter s tem povezanih napornih treningov in tekmovanj prekomerno psihofizično obremenjuje športnike in športnice. Vrhunski športnik mora športu podrediti svoje življenje v vseh segmentih – ne le časa za vadbo pač pa tudi prehrano, prehranske dodatke, čas za počitek, pogosto tudi nadzor nad telesno maso itd. Posebej problematični so športi, ki od športnic zahtevajo vzdrževanje nizke telesne mase. Pogosto se namreč zgodi, da zaradi sorazmerne izgube maščevja ob napornih vadbah pride do padca nivoja estrogenov v krvi in posledično do izostanka menstrualnih ciklusov. Takšno stanje predstavlja večje tveganje za kasnejši razvoj osteoporoze. Svoje lahko doda tudi enostranska prehrana, zlasti če je (relativno) siromašna s kalcijem, ter raznovrstni (včasih tudi premalo raziskani) prehranski dodatki. O nujnosti merjenja mineralne kostne gostote se posvetujte z vašim osebnim zdravnikom, merjenje pa vsekakor priporočamo v primeru, da ste imeli izostanke menstruacije daljše od 12 mesecev. Preberite še:
|






25. Opazil/a sem, da sem se v zadnjih letih letih znižal/a v višino ter imam opazno hrbtno grbo. Ali imam osteoporozo?